Model lokomotive SŽ 342 smo že predstavili. Ker sta v svetu miniaturnih železnic najbolj razširjena dva različna sistema DC (istosmerno) in AC (izmenično), model SŽ 342 pa je na voljo samo za DC analogni sistem, so pa želje po modelu tudi za AC sistem pa ne preostane drugega, kot da se lotimo predelave. Podobno predelavo sem opravil tudi na Đuricah
Pri modifikaciji modela SŽ 342 za Märklinov AC sistem je potrebno zagotoviti:
- mesto za pritrditev drsnika
- geometrijo profila kolesnih sklopov za AC sistem
- vgradnja digitalnega dekodirnika.
Pogled na spodnji del podstavnega vozička, ki praktično ne omogoča direktne vgradnje drsnika, ker je na spodnji strani vpet podstavni voziček.
Dimenzijsko najbolj primeren drsnik za vgradnjo je najnovejši drsnik, ki ga vgrajuje Märklin na nekatere svoje novejše modele.
Za povezavo med spodnjim delom podstavnega vozička (pokrovček) in drsnikom je potrebno izdelat neke vrste prehodni del ali adapter, ki bo na eni strani pasal na pokrovček podstavnega vozička in se nanj tudi fiksiral, na drugi strani pa površino, na kateri je pritrjen drsnik.
Za načrtovanje vmesnega dela je najbolj primeren kakšen od računalniških programov za tehnično risanje. Vmesni del je iz plastike.
Pogled na zgornjo stran vmesnega dela, ki se prilega na pokrovček podstavnega vozička.
Pogled na spodnjo stran vmesnega dela kamor pritrdimo drsnik.
Izdelava vmesnih delov na rezkalnem stroju. Ker ni bil problem predelave samo na enem modelu se je istočasno delalo več vmesnih delov.
Pokrivna barva naj bo temnejša, lahko je tudi črna.
Na spodnji strani obeh podstavnih vozičkov odstranimo pokrovčka in vse štiri kolesne sklope. Pokrovček je pritrjen z štirimi repki, na katere moramo paziti, da jih pri demontaži ne poškodujemo.
Razlika med serijsko vgrajenim DC kolesom in novo izdelanim AC kolesom.
Pri izdelavi (struženju) novih koles je tekalni venec po Märklinovih normah, ki so standardizirane v NEM 340. Višina tekalnega venca pri serijsko vgrajenem kolesu je 0,9 mm, pri novo izdelanem AC kolesu pa je 1,35 mm, kompletna širina posameznega AC kolesa pa znaša 3,00 mm. Kolesa sem izdelal iz kovinske zlitine, CuZn39Pb3 na kratko rečeno je to medenina in je primerna za obdelavo na stružnih avtomatih. Ko je bila serija koles končana so šli na galvanizacijo - črno niklanje. Premer tekalne površine je povzet po serijskih kolesih, premer luknje v kolesu je pa za 0,03 mm manjši kot osovina in znaša 1,97 mm.
Kolesne sklope vstavimo na svoja mesta-ležišča v podstavnem vozičku. Na vsakem podstavnem vozičku je eno kolo z vgrajenim tornim obročkom, kateri preprečuje spodrsavanje koles pri večjih obremenitvah.
Svetloba med kolesi za AC sistem mora biti tudi za 0,4 mm manjša kot pri DC sistemu in znaša 14,0 mm. Odstopanja v plus je lahko največ 0,1 mm. Zunanja širina kolesnega sklopa pa mora biti 20,0 mm. Vsi ti faktorji so zelo pomembni pri vožnji modela čez Märklinove kretnice v odklon, še največji problemi so pa na angleških kretnicah (križiščih). Če tega ne upoštevamo se kaj rado dogaja, da model iztirja.
Prednost novega Märklinovega drsnika ni samo to, da je tih pri vožnji, pač pa se tudi lepo prilagodi pokrovčku podstavnega vozička in zavzame izredno malo prostora, tako, da ni bojazni, da bi model nasedel zaradi drsnika, kar se to lahko dogaja pri drsnikih z debelejšo drsalko.
Pokrovček z drsnikom vgrajen na dno podstavnega vozička.
Naslednji poseg na modelu, ki ga priporočam je menjava žic na motorju. To velja tudi za modele, ki vozijo v DC sistemu. Pri digitalizaciji modela v DC sistemu priporočam menjavo žic z večjim presekom tudi na podstavnih vozičkih. Vgrajene žice so preveč tanke in pri obratovanju ne spustijo skozi dovolj elektrike. Posledica tega je, da se motor pri končni hitrosti pri večjih obremenitvah, kot je naprimer vleka kompozicije vagonov v klanec, popolnoma zaustavi in samo brni.
Na motorčku so prilotane nove žice z enkrat večjim presekom pletenice. Pazimo, da ne zamenjamo polov, ker če zamenjamo pola pri priklopu se bo vrtel motorček v kontra smeri kot bi se moral.
Motor vstavimo nazaj v podvozje in ga naravnamo, da sta obe kardanski osi na obeh straneh enako pomaknjena v vztrajnik. Na podvozje fiksiramo tiskano vezje ter na desni strani ob vmesniku prilotamo žice motorja nazaj na kontakte. Zopet poudarjam, da ne zamenjamo polov, ker pri kasnejši digitalizaciji modela lahko centrala prikazuje drugo smer vožnje kot jo pa opravlja model.
Žico drsnika prilotamo na desni strani spredaj (na sprednji strani tiskanega vezja je prostor za dvojni zvočnik.
Na levi strani spredaj in zadaj združimo žice, ki prihajajo iz koles in jih prilotamo na kontakt.
V model je serijsko vgrajen DC mostiček, ki pri AC - Märklinovemu sistemu nima kaj iskati.
- Zakaj?
Že sama oznaka AC pove, da je to izmenična napetost v tirih za napajanje lokomotiv, motorček v modelu pa je istosmerni z stalnim magnetom in to ne gre skupaj. Pri AC sistemu če je analogno voden lahko vgradimo AC mostiček, ki zagotavlja pravilno delovanje modela. Če pa je AC sistem digitalno upravljan je pa potrebna vgradnja dekodirnika kot je naprimer ESU-jev LokPilot. Lahko pa model nadgradimo tudi z zvokom, kar pa bo gradivo za enega od naslednjih prispevkov.
Predenj na podvozje nataknemo ohišje modela se prepričamo, če vse funkcionira tako kot mora. Vožnja naprej spredaj gorijo tri bele ledice, zadaj pa dve rdeči ledici, ....
... pri menjavi smeri vožnje se pa morajo luči zamenjat.